Družina Mach

Družina Mach

Družina Mach

Oče Johann Mach se je rodil 16.5.1805 v kraju Liebenau na Moravskem v takratni Avstro-Ogrski monarhiji. Bil je akademsko izobražen učitelj, ki je poučeval otroke aristokratov. Mati Josephine se je rodila 12.5.1813 v kraju Chrlice. Mati je bila ljubiteljica vsega lepega in umetniška duša. V zakonu so se jima rodili štirje otroci. Vsi so bili šolani, zlasti hči Marija in sin Ernst. Hči Oktavija se je poročila z Nemcem in imela tri otroke. Najmlajša hči Vilhelmina pa je končala v samostanu zaradi prepovedane ljubezni s postavnim skrbnikom, ki je delal na očetovem posestvu. 1858 se je z družino preselil na Veliki Slatnik, kjer je kupil graščino Slatenek.

Oče Mach je imel dober odnos do sovaščanov. V našo deželo je vnesel veliko novega znanja o sadjarstvu, kmetijstvu, vrtnarstvu, pa tudi o čebelarstvu. Lotil se je tudi gojenja azijske sviloprejke - jamamaj. Zaradi slabih prometnih povezav in slabih letin se gojenje sviloprejke ni obneslo, prav tako ne vse gospodarjenje z graščino. Žal je posestvo prinašalo samo izgubo. Starša Mach sta kmalu umrla, mati 1869 in oče 1879 leta. Pokopana sta na pokopališču na Velikem Slatniku.

Sin, Ernst Mach, rojen 1838, je kljub šibkemu zdravju v otroštvu, hitro končal študij matematike in fizike na Dunaju. Doktoriral je 1860 in postal profesor fizike na univerzi v Grazu. Akademsko pot je nadaljeval najprej v Pragi, potem pa na Dunaju. Znan je predvsem kot fizik po katerem se imenuje enota za nadzvočno hitrost. Umrl je 1916 v Haaru pri Munchnu. Znanstvenik Ernst Mach je kot študent med počitnicami prihajal na Veliki Slatnik in pomagal staršem pri kmetovanju. Zelo je užival v prelepi naravi. Na Velikem Slatniku je nekaj časa živela tudi hči Marija, učiteljica. Po smrti staršev je upravljala graščino, od katere je ostal samo še del hleva. Žal ni zmogla sama, zato je graščino prodala svojemu stricu Merklu. Ta pa jo je podaril v dober namen šmihelski župniji. Izrazil je željo, da bi se s tem denarjem zgradila šola za uboge in bolne deklice iz Velikega Slatnika in okolice Novega mesta. V tistem času ni nobena deklica hodila v šolo. To se je tudi zgodilo in v stavbi je še danes šola.

Machova graščina


Vpliv družine Mach na Veliki Slatnik z okolico

Veliki Slatnik, vas pod Gorjanci, od Novega mesta oddaljena 6 km, je dobila ime po majhnih vrelcih podtalne vode. Na Veliki Slatnik pridemo od Novega mesta proti vzhodu po glavni cesti in po treh kilometrih zavijemo na desno na stransko cesto. Ta se vije med gozdovi, spremlja jo Slatenski potok in že smo na Križih. Pred nami se odpre čudovit pogled na Veliki Slatnik. Vas je obrobljena z njivami, travniki in gozdovi. Nekoč je sredi vasi stala mogočna graščina Slatenek, danes je tu le še obnovljen ostanek hleva. 1858 je prišel na Veliki Slatnik živet in kmetovat Johann Mach z družino. Prišel je z Moravske,ki je bila takrat sestavni del Avstro Ogrske monarhije, prav tako kot dežela Kranjska, kjer smo v tistem času živeli Slovenci. V Slatensko dolino je prinesel mnogo novega znanja iz kmetijstva in gojenja sviloprejk.

Ko je med počitnicami obiskoval svoje starše na Velikem Slatniku njun sin Ernst Mach, fizik in znanstvenik, je tu premišljeval o svojem raziskovanju o gibanju teles v zraku ter o potovanju topovskih izstrelkov skozi zrak in dvojnemu poku. Omenjene raziskave je nadaljeval na pomorski akademiji države Avstro Ogrske na Rijeki, kjer je s Salcherjem fotografiral efekt izstrelka ob preboju zvočnega zidu. Tako lahko rečemo, da je v Slatenski dolini nastajala svetovna fizikalno-industrijska dediščina. V bližini Novega mesta, na Dvoru, je bilo razvito železarstvo, po letu 1822 je obratovala povečana železolivarna. To je bilo največje tovrstno podjetje južno od Alp. V novejšem času pa se je razvila avtomobilska in farmacevtska industrija, kar lahko razumemo, da se tudi na ta način nadaljuje Machova dediščina pod Gorjanci.


Machova graščina

Graščina gospostva Slatnik je bila enonadstropna zidana stavba s petosno glavno fasado. Zgrajena je bila pred letom 1800. Glede na izgled je bila verjetno temeljito prenovljena sredi 19. stoletja. Zaradi dotrajanosti so jo leta 1990 porušili.

Gospostvo Slatnik se v virih prvič omenja leta 1621. V času do druge polovice 19. stoletja menjalo več lastnikov. Leta 1862 je gospostvo kupil Johann Mach, humanistično nastrojen češki Nemec, ki je leta 1858 prišel iz okolice Brna v takratno Rudolfovo, danes Novo mesto. Z ženo in hčerami se je naselil v enonadstropni graščini in tu živel do svoje smrti leta 1879. Bolj kot graščak, je bil Mach dober sosed in učitelj tukajšnjim prebivalcem. Kot vzgojitelj in učitelj je dobro poznal naravoslovje, v naš kraj je vpeljal napredek v sadjarstvu, vinarstvu, čebelarstvu in poljedelstvu. V bližnjih hrastovih gozdovih je začel vzrejati metulja jamamaja, velikega azijskega svilnatega prelca, ki se je od razširil po Evropi. Josefine je svojega moža po dobroti, pobožnosti in usmiljenosti daleč prekašala. Menda ni bilo v vasi bolnika ali reveža, ki ne bi dobival hrane, obleke in zdravila od nje. Skoraj vsem vaškim otrokom je kupovala obleke in čevlje za prvo sveto obhajilo in birmo ter bila mnogim tudi botra. Johann in Josefine sta vzgojila štiri otroke. Prvorojenec, Ernst Mach, je na Dunaju doktoriral iz fizike in bil profesor matematike in filozofije. Poučeval je še na univerzah v Gradcu in v Pragi. Po njem je znano Machovo število, Machovo načelo, Machov trak. Na Slatniku je preživljal počitnice in študiral hitrost zvoka. Hči Maria je bila učiteljica, vzgojiteljica in pisateljica in večna popotnica. Kot učiteljica je delala tudi na črnogorskem kraljevem dvoru. O Oktaviji je malo znanega. Najmlajša Wilhelmina je zaradi nedostojnega razmerja z upravnikom slatenske graščine končala v dunajskem samostanu.

Machovih graščino je po smrti Johanna Macha kupil sorodnik Tadej Merkl, predsednik trgovske zbornice na Dunaju. Graščino je prodal in kupnino dal v dober namen za izgradnjo samostana Ubogih šolskih sester de Notre Dame in dekliške osnovne šole v Šmihelu. Med drugo svetovno vojno je bila v graščini italijanska postojanka. Zadnji lastniki, Mavsarji, so v njej živeli od leta 1906 do leta 1980. Graščino so zaradi dotrajanosti leta 1990 podrli. Ostal je le del obokanega graščinskega hleva. Johann in Josephine Mach počivata na vaškem pokopališču.

Machova graščina
Machova graščina

logo

Društvo Machova dediščina pod Gorjanci je bilo ustanovljeno leta 2015 z namenom oživitve pomembne zgodbe iz preteklosti našega kraja, na katero smo zelo ponosni. To je zgodba o vizionarski družini Mach in njeni zapuščini.

© 2019 Društvo Machova dediščina pod Gorjanci. Vse pravice pridržane. Izvedba ideART