P i
Machova učna pot se začne v vasi Mali Slatnik, ki je 4 km oddaljena od Novega mesta.
Pohodniška pot v glavnem vodi po ravnem.
1A 1B 2A 2B 3 4 5 1 2 3 4 5 i
Najprej pridemo do Tičkovega mlina, ki je zdaj zapuščen, vendar je mlin mlel žito še pred kratkim. Mlinar, Tičkov Pepi je izkopal 500 m dolgo strugo od Slatenskega potoka do mlina, da je na ta način omogočil delovanje mlina. Naprej nas pot vodi do studenca Mrzelček in naprej ob Slatenskem potoku po prekrasnem gozdu. Ko hodimo v tišini, smo že pri Angelskem studencu. Legenda pravi, da so tu pili izvirsko vodo angelci. Vso lepoto Machovega hriba pa čuva naravna skulptura,okamenel Kržjačan, kot pripoveduje legenda . Na Machovem hribu je Johann Mach gojil azijsko sviloprejko jamamaja in v času gojenja jamamajev, je v gozdu zaposlil Kržjačana,da je s puško odganjal ptice, ki so plenile sviloprejko. Ne daleč od tod je globok studenec, v katerem živijo raki in se imenuje Rakec. Čisto v sosedstvu, na drugi strani Slatenskega potoka, pa priteče studenček Mišja pzdica.
☀
Kmalu pridemo ven iz gozda in odpre se nam lep pogled na vasico Križe in Veliki Slatnik.
6 7 8 9 6 7 8 9
Pot gre mimo studenca Jurkovec in potem do Velikega studenca, ki izvira pod vasjo. Veliko let je oskrboval vaščane z zdravo pitno vodo. Daljša varianta Machove učne poti nas pripelje do kamnitega oboka, kjer večkrat prenočeval pisatelj Janez Trdina.
10 11 P i
Da bi se poklonili spominu staršev Mach, moramo na pokopališče sredi Velikega Slatnika,kjer imata grob. Tu se pot obrne proti Novemu mestu in že smo pri nekdanji Machovi graščini, ki je ni več. Nanjo spominja le obnovljen hlev.
12 P i
Gremo naprej in že zagledamo zakleti oreh. Legenda pravi, da so se pod tem orehom dogajali nenavadni dogodki. Janez Trdina piše o prepovedani ljubezni Machove mlajše hčere Vilhelmine, s postavnim oskrbnikom očetovega posestva.
13 14 15 16 ☀
Od tu naprej pa je pot speljana po gozdu, mimo Škratove lekarne in Škratovega ušesa. Opazujemo lepote gozda in ko nas pot pripelje ven iz gozda, občudujemo razglede na vas Potov Vrh in okolico.
17 18 19 10 11
Po prijetni hoji po gozdnih stezicah pridemo do Palčkovega gradu v Šinkovi hosti in že smo na koncu Machove učne poti na Malem Slatniku.
Machova učna pot ima več variant,ki jih pohodnik izbere sam.
1A Tičkov mlin
Tičkov mlin stoji že vsaj od začetka 19. stoletja, je edini ohranjen mlin na Slatenskem potoku. Mlinar, Jože Bojanc – Pepi, je v njem do leta 1980 na kamen mlel krušno koruzno moko in zdrob za polento, v stopah pa luščil ječmenovo in ajdovo kašo. Veliko nadlivno vodno kolo je poganjal vodni tok 550 m dolge mlinščice. Mlinske naprave niso več ohranjene.
1B Mlinščica
Na roke izkopana struga mlinščice je prevajala pogonsko vodno energijo za Tičkov mlin. Ker ima potok v spodnjem toku majhen padec, je bilo treba izkopati 550 m dolg kanal. Akumulacija vode za zapornico je omogočala mletje tudi ob krajših sušnih obdobjih. Ko je mlin ugasnil, je mlinščica zaradi nevzdrževanja presahnila. Leta 2015 je bila očiščena ob urejanju Machove poti.
2A Meandri
Slatenski potok ima v spodnjem toku majhen strmec. V kraški ravnik ob Krki je poglobil plitvo dolino s širšim dnom, po kateri poteka zmeandrirana struga, vrezana v jurske apnence. Posamezni okljuki so zelo izraziti, saj ustvarjajo skoraj krožne zanke. Pod Velikim Slatnikom je bilo v preteklosti več okljukov zasutih, da so lastniki povečali površino travnikov.
2B Glavate vrbe
Nekdaj je bilo ob potoku zasajenih več belih vrb zaradi utrjevanja zemeljnih brežin in uporabnosti šib in vej. Z rednim odstranjevanjem poganjkov na višini 2 do 3 m so oblikovali glavato formo vrb. Enoletne poganjke so uporabili v pletarstvu, debelejše veje pa kot kolje za vinograde in drva. Votla debla naselijo ptice, trohnobo v sredici pa hrošči, med njimi tudi ogroženi puščavnik.
4 Okameneli čuvaj Jamamajev
Legenda pripoveduje, da se je Machovem lovec Franc Kržjačen zaklel, da mu bo čuval dragocene metulje jamamaje. S puško je preganjal roparske ptice, ki so plenile svilnatega prelca ob izleganju iz kokonov. Po dveh tednih je od onemoglosti zaspal in zaradi zakletve okamnel. Tako še danes čuva red in mir v dolini ter Machove jamamaje.
6 Glavati gaber
Bele gabre so zaradi dobrega obraščanja nekdaj pogosto obglavili. Mlade veje so po olistanju sezonsko obrezovali in krmili drobnico, listje pa uporabili za nastilj. Deblo se je tako močno odebelilo in zaradi menihu podobne postave, dobilo pridevek pater. Po nekdanjem vzoru je bil leta 2015 obrezan tudi ta gaber, pri čemer je nastalo več kot 5 m3 drv. Gaber pa naprej živi.
7 Žabje mrestišče
Spomladi, ko je v okolici še sneg, v mokrišču pod glavato vrbo oživijo rjave gozdne žabe in krastače, ki tu odložijo mrest. Mokrišče je naravni čistilec vode, v katerem kasneje vzbrstijo biček, šaši in ločje. Dvoživkam nudi idealne razmere za razvoj. Že Valvasor omenja, da tod naokoli slatinski vrelci talne vode izbijejo na dan, zato tudi sneg prav dolgo tu ne odleži.
9 Trdinovo skalno okno
Naravno okno povezuje dve plitvejši, s kamnitimi stenami obkroženi vrtači. Po pričevanju naj bi tu na svojih sprehodih v Podgorju večkrat prespal Janez Trdina. Ob tem naj bi pričalo tudi vklesano ime in letnica 1881, a je nabriti vaški pastir Jerman njegov priimek preklesal v svojega. Mimo vodi planinska Trdinova pot. Zgornjo (zahodno) vrtačo označujejo močne energetske točke.
10 Machov grob
Na vaškem pokopališču sta do leta 1979 na vzglavju dveh gomil stala kamnita nagrobnika. Na ohranjenem, ki ga vaščani z ljubeznijo oskrbujejo, je v nemščini vklesano: Tukaj počiva Josefine Mach, roj. Lanhau, roj. 12. maj 1813 v Kelišu, umrla 24. marec 1869, in Johan Mach, roj. 16. maj 1805 v Lichovu, umrl 9. december 1879. Počivajte v miru dragi starši. Na drugem, ki so ga uporabili kot gradivo pri obnavljanju pokopališkega zidu, pa je bil napis: Tukaj počiva Katarina Vorajtar, umrla 22. marca v svojem 85. letu starosti, ki je bila 47 let zvesta služabnica družini Lanhaus in Mach. Pokoj njenemu pepelu.
13 Škratova lekarna
Nadškrat Plečati Urh si je v kamnitem gradu umislil lekarno. Vse polno s pajčevino zapredenih okenc ima. Trikrat moraš potrkati na skalo in če si dobrega srca, ti bo Urh pomagal odpreti lino z zdravilnim napitkom. Vari ga iz zdravilnih zelišč namočenih v sadjevec, po bistro vodo pa škratje hodijo v Mrzlček in Angelski studenec.
14 Jazbečevo domovanje
V stari jazbini ob stezi domuje jazbečeva družina. Gospodar noči, prekanjeni samotar, skrbno obnavlja več rovov. Njegovo domovanje je labirint tudi preko 10 m dolgega spleta rovov, ki segajo nekaj metrov globoko. V osrednjem delu ima spalnico premera do 1,5 m. Je vsejed, pleni različne manjše živali, mrhovino, gozdne sadeže, priboljšek pa najde na njivah.
15 Škratov zimski dvorec
Na prisojnem bregu Koritnic si je nadškrat Plečati Urh v skalnem okencu umislil vhod v zimski dvorec. V zavetje, kjer je pozimi obilo sonca, iz mrzlega gradu preseli male škrate. Ti imajo radi svetlobo in sončno toploto, ko odrastejo pa več ne, saj hodijo naokoli praviloma samo po noči.
16 Škratovo uho
Na belem gabru je izraslo v veliko škratovo uho, ki ob poti prisluškuje pogovoru sprehajalcev. Legenda pravi, da je treba naglušnemu škratu pobožati velikansko uho in mu v samoti na glas zaupati svojo skrito željo ali skrivnost. Gotovo te bo uslišal. Kar si srčno zaželiš, si je vredno kdaj v samoti na glas povedati.
17 Mokrišče
Pri studencu Lisičnik se začne mokrišče, naravni čistilec vodovja. V njem se zbirajo vode iz bližnjih bregov. Valvasor omenja, da tukajšnji talni topli vrelci pridejo na dan kot slatine, po katerih sta imenovana Mali in Veliki Slatnik. Resnica je, da tudi tu kot v mokrišču na Velikem Slatniku sneg dolgo ne leži, temperatura vode pa ne odstopa od bližnjih izvirov.
18 Palčkov grad
Skalnik ima podobo Triglavskega pogorja s severno steno in Malim Triglavom. Da gredo na Gorjance pravijo okoliški mali otroci, ki si šele ustvarjajo gorjansko podobo. V skalniku se radi igrajo, zglajen je kot včasih in še bolj bo, odkar so slatenski možje zraven ustvarili hrastovo mizo s klopmi. Knjigo lahko tu prebereš, ali pa jo napišeš…
19 Arboretum
Izvir ob potočku brez imena je imenovan Studenc. Lastnik Jože Mikec je na poplavni ravnici uredil tri ribnike. V njih se razraščata lokvanj in rogoz, na obrežju pa močvirska perunika. V njih goji večbarvne japonske krape, na katere preži ščuka, občasno pa ribnike obišče tudi vidra. V okolici je zasajen mali arboretum, v katerem je posajenih okoli 90 različnih lesnatih rastlin.
Slatenski potok
Slatenski potok je dobrih 8 km dolg desni pritok reke Krke vzhodno od Novega mesta. Izvira v nizkem gričevju Podgorja, ki ga gradijo kredni laporji. Priteka iz jame Hrušica pod istoimensko vasjo. Po krajšem toku ponika in ponovno izvira pod skalnim spodmolom v pobočju. Povirni tok v Podlogu okrepijo pobočni izviri. Pod Velikim Slatnikom pod skalno steno izvira vodnat Veliki studenec, ki je bil še nedavno zajet za lokalno rabo, na spodnjem koncu vasi pa z desne Jurkovec. V spodnjem toku je ob strugi še nekaj manjših izvirov, najbolj izdaten je Rakec pod Velikim hribom. Na Malem Slatniku z desne priteka manjši pritok Šajser , ki pravzaprav krivično prevzame potoku ime.
Za zgornji tok je značilna globlje vrezana dolina z ozko poplavno ravnico v peščenem nanosu. Dolina se pri Velikem Slatniku široko razpre. Strmec se ob prehodu v spodnji tok zmanjša, potok pa blago meandrira po travnati ravnici Loke. Na prehodu v gozd pod Machovim hribom se dolina zoži, v strugi se začne razkrivati skalna kamninska osnova jurskega apnenca. Do izliva v Krko teče v po plitvi dolini, poglobljeni v kraški ravnik, po kateri ustvarja meandre. Potok odlikuje visoka stopnja naravne ohranjenosti in pestra vodna favna. Prevladujejo ličinke vodnih žuželk, različne vrste polžev in školjk, nižjih rakov in dvoživk, pogosto pa so opazne tudi račine koščakov.
8 Sotočje treh studencev
9 Slatenski potok izvira v Podgorju pod vasjo Hrušica, kjer priteka iz jame Hrušica. Po kratkem toku ponikne in ponovno izvira v plitvem skalnem spodmolu. Povirni potoček imenovan tudi Podlog, obogaten z več pobočnimi izviri, je oblikoval ozko dolino. Pri Velikem Slatniku se dolina razširi, vanj pa se stekata Mali in Veliki studenec.
8 Mali studenec priteka iz plitve izvirne kadunje na robu poplavne ravnice pod vasjo. Nekaj metrov nad njim je stari izvir, ki je aktiven le še ob povodnji. Zaledje izvira predstavlja potoček, ki priteka iz Polšin in Medvednice, in ponika v Rupah za vasjo. Skromen vodni tok preplavlja zemljeno strugo, preraščeno z vodno krešo, in se po kratkem toku steka v Slatenski potok. Izvir je služil za napajanje živine.
7 Veliki studenec izvira na drugi strani doline. Močan stalen vodni tok 3 do 5 l/s priteka iz podzemske jame. Vodno zaledje predstavlja zakraselo pobočje Janšič, verjetno pa tudi ponikalnica Srobotnik. Od nekdaj je služil kot vodni vir, razširitev pod njim pa kot napajališče. Vhod je obzidan in zaprt z rešetko od leta 1974, ko so uredili zajetje za lokalni vodovod. Za vhodnim jezercem je bil raziskan 15 m dolg vodni rov, ki se konča s sifonom. Pod izvirom se skalna stena prevesi v izrazit spodmol, izpod katerega je nekdaj pritekala voda.
12 Zakleti oreh
Nad vasjo Križe še kljubuje s prekletstvom zaznamovan oreh. Zaradi prevaranta Kolina, ki se je v njegovi senci zaklel prijatelju Podobniku, je še živ duh prekletstva. Ta preide na vsakogar, ki se zadržuje pod njim. Ljudsko izročilo, ki ga je Janez Trdina priredil v istoimenski povesti, pravi, da se je ob prihodu na graščino v Velikem Slatniku v njegovi senci hladila spogledljiva Betka (Machova hči Wilhelmina).
Zaljubila se je v postavnega, a poročenega upravnika posesti Rikca. »Prekrasni so podgorski kraji, še lepši pa so tukajšnji junaki. Ti boš mene naučil tvojega jezika govoriti, jaz pa tebe vseh lepih veščin,« mu je rekla. Že naslednji dan sta se za roke vodila, se z očmi in kretnjami pogovarjala in javno poljubljala. Po nedolžnem Podgorju sta sejala neizmerno pohujšanje, pravi Trdina.
Prekletstvo se je preselilo na graščino in na bližnja orehova drevesa. Ljudje in ptice se jih izogibajo. Urok bo minil, ko bodo romarji spet trumoma hodili k priprošnji k svetemu Feliksu, ki je po legendi rojen na bližnjem Potovem Vrhu.
